dowučakać
dowučakać
čakać (hornjoserbšćina)[wobdźěłać]
werb[wobdźěłać]
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | dowučakam | dowučakamoj | dowučakamy |
| 2. | dowučakaš | dowučakatej (-taj) | dowučakaće |
| 3. | dowučaka | dowučakatej (-taj) | dowučakaja (dowučakaju) |
| aspekt | p | ||
| transgresiw | dowučakajo, dowučakajcy, dowučakawši | ||
| prezensowy particip | dowučakacy | ||
| preteritowy particip | dowučakany | ||
| ł-forma | dowučakał, dowučakała, dowučakało, dual: dowučakałoj, plural: dowučakali (dowučakałe) | ||
| werbalny substantiw | dowučakanje | ||
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | dowučakach | dowučakachmoj | dowučakachmy |
| 2. | dowučaka | dowučakaštej | dowučakašće |
| 3. | dowučaka | dowučakaštej | dowučakachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | --- | dowučakajmoj | dowučakajmy |
| 2. | dowučakaj | dowučakajtej | dowučakajće |
| 3. | dowučakaj, njech dowučaka | dowučakajtej | njech dowučakaja (dowučakaju) |
Ortografija
Dźělenje słowow:
do-wu-ča-kać
Semantika
Woznamy:
- [1] hač do kónca wutrać
Synonymy:
- [1] dočakać, wutrać
Přikłady:
- [1] Palc a pokazowar pak najposlednišom jemu nětko njeseštej šćipku do nosa chcyjateho, nimoměry mócnišu. Dowučakać ani njemóžeše, zo by zašła do nosa -- porstaj dodźeržeštej no ju při samym, kotraž žedźeše po nosu, třepotajo wša ze žadosćemi. (Ćišinski)