zečitać

zečitać

zečitać(hornjoserbšćina)

werb

wosoba	singular	dual	plural
1.	zečitam	zečitamoj	zečitamy
2.	zečitaš	zečitatej (-taj)	zečitaće
3.	zečita	zečitatej (-taj)	zečitaja (zečitaju)

aspekt	p
transgresiw	zečitajo, zečitajcy, zečitawši
prezensowy particip	zečitacy
preteritowy particip	zečitany
ł-forma	zečitał, zečitała, zečitało, dual: zečitałoj, plural: zečitali (zečitałe)
werbalny substantiw	zečitanje

preteritum
wosoba	singular	dual	plural
1.	zečitach	zečitachmoj	zečitachmy
2.	zečita	zečitaštej	zečitašće
3.	zečita	zečitaštej	zečitachu

imperatiw
wosoba	singular	dual	plural
1.	---	zečitajmoj	zečitajmy
2.	zečitaj	zečitajtej	zečitajće
3.	zečitaj, njech zečita	zečitajtej	njech zečitaja (zečitaju)

Ortografija

Dźělenje słowow: ze-či-tać

Semantika

Woznamy:

[1] přečitać

Dalše wujasnjenja:

jenož [[[pola]] Sykory dokładźene

Synonymy:

[1] přečitać

Antonymy:

[1] napisać; słyšeć

Hyperonymy:

[1] čitać

Přikłady:

[1] Tónle němski, w Španiskej rodźeny kejžor pak němski njerozymješe, duž Bajerej kazaše, zo dyrbjał jemu tamne łaćanske zečitać. (Sykora)

Lědy bě tole wěrywuznaće zečitane, bě kejžor zaso wotućił. (Sykora)

Přełožki

kymriski: darllen němski: vorlesen jendźelski: read korniski: lenna litawski: skaityti letiski: lasīt