kulkować
kulkować
kulkować(hornjoserbšćina)
[wobdźěłać]| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | kulkuju | kulkujemoj | kulkujemy |
| 2. | kulkuješ | kulkujetej (-taj) | kulkujeće |
| 3. | kulkuje | kulkujetej | kulkuja (kulkuju) |
| aspekt | ip |
| transgresiw | kulkujo, kulkujcy, kulkowawši |
| prezensowy particip | kulkowacy |
| preteritowy particip | kulkowany |
| ł-forma | kulkował, kulkowała, kulkowało, dual: kulkowałoj, plural: kulkowali (kulkowałe) |
| werbalny substantiw | kulkowanje |
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | kulkowach | kulkowachmoj | kulkowachmy |
| 2. | kulkowaše | kulkowaštej | kulkowašće |
| 3. | kulkowaše | kulkowaštej | kulkowachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | — | kulkujmoj | kulkujmy |
| 2. | kulkuj | kulkujtej (-taj) | kulkujće |
| 3. | kulkuj, njech kulkuje | kulkujtej (-taj) | njech kulkuja (kulkuju) |
Ortografija
Dźělenje słowow:
kul-ko-wać
Wurjekowanje
- IPA: kulkou̯aʧ
Semantika
Woznamy:
- [1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.
Dalše wujasnjenja:
- Imperfektiwne kulkowaše je 0x dokładźene, kulkowa (móže tež něšto druhe być) 0x.
Přikłady:
- [1] Z halekacej radosću tu sej črjódka muza twori, přetworu najsměšnišu; tam ze sněhom kulkuja, horce bitwy wudźerža. (Zejler)