šnórować
šnórować
šnórować(hornjoserbšćina)
[wobdźěłać]| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | šnóruju | šnórujemoj | šnórujemy |
| 2. | šnóruješ | šnórujetej (-taj) | šnórujeće |
| 3. | šnóruje | šnórujetej | šnóruja (šnóruju) |
| aspekt | ip |
| transgresiw | šnórujo, šnórujcy, šnórowawši |
| prezensowy particip | šnórowacy |
| preteritowy particip | šnórowany |
| ł-forma | šnórował, šnórowała, šnórowało, dual: šnórowałoj, plural: šnórowali (šnórowałe) |
| werbalny substantiw | šnórowanje |
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | šnórowach | šnórowachmoj | šnórowachmy |
| 2. | šnórowaše | šnórowaštej | šnórowašće |
| 3. | šnórowaše | šnórowaštej | šnórowachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | — | šnórujmoj | šnórujmy |
| 2. | šnóruj | šnórujtej (-taj) | šnórujće |
| 3. | šnóruj, njech šnóruje | šnórujtej (-taj) | njech šnóruja (šnóruju) |
Ortografija
Dźělenje słowow:
šnó-ro-wać
Wurjekowanje
- IPA: ʃnóʀou̯aʧ
Semantika
Woznamy:
- [1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.
Dalše wujasnjenja:
- Imperfektiwne šnórowaše je 1x dokładźene, šnórowa (móže tež něšto druhe być) 0x.
Synonymy:
- [1] wjazać; zwjazać; zašnórować; ze šnóru/ze štrykom zawjazać
Přikłady:
- [1] Žónske płatowe črije, běłe, zelene a šěre šnórowace a kneflowace hódnosć 4, a 6, hr. (Katolski Posoł 1914)
- Štó je kak w pozadku šnórował a plete, móžu tule jenož hódać. (Rozhlad 1993)
- Nan, wysoki a sylny, sedźeše na stólčku a wobuwaše sej čiste wysoke šnórowanske črije, hladaše k synej a so nanowsce posměwkny, njepraji pak ničo, bě drje hišće čas na to powědanje. (Młynkowa)
- Dobreje nadźije połna so spěšnišo dodrasći; w běłych płaćikowych rukawach, na ramjenju z francami pyšneho židźaneho rubiška přikrytych, sej čorny štałt ze zelenym šnórowanjom šnórowaše. (Kubašec)
- Kak ći budźe, hdyž zaso do jstwički stupiš, zo by rjanu falu wotpołožiła, zelene šnórowanje wotšnórowała? (Kubašec)
- Potom je pory trochu zrjadował, škórnje k škórnjam, wysoke šnórowanki za so a niske kemšace črije tež wosebje. (Kubašec)
- Laca wšak šnórowaći žno mi njeńdźeš sej ze šnórowanjom, "lacki wodźěwować b' ći pospochi wutrobu něžnu. (Ćišinski)
- Ji zhładkowane so najmjeńše włóski chowachu pod měcu wušiwanej wokoł šije přez ramjeni bě kulowatej sebi z wušiknej ruku rubiško róžičkate wokołšijace wzała najlěpše 35 na slub; wot deleka pak ji nadra krywaše čorny wysoki lac, kiž ze zelenym sebi šnórowanjom bě ze spinkami zašnórowała; rjenjebłyskaty kitlk bórčeše wšón ji wo ramjo hamantowy nanajbělši. (Ćišinski)
- Laca wšak šnórowaći žno mi njeńdźeš sej ze šnórowanjom, "lacki wodźěwać b' ći pospochi wutrobu něžnu. (Ćišinski)
- A ći su dyrbjeli chodźić generacije dołho tam, kónc dale horje, hdźež su chodźili žony šnórowane a cankate, hdźež su ludźi rozdźělowali do burskich a čeladnych, hdźež su posypkowe a suche tykancy pjekli. (Krawc)
- Wosobne šnórowace črije z bóčeje kože 2730 wot 4 hr. (Katolski Posoł 1912)
- Na črijomaj běchu z bělej woknowej barbu namolowane smuhi, kiž dyrbjachu předstajić šnórowadło. (Wornar)
Přełožki
[wobdźěłać]
|