šnórować

z Wikisłownika
Zur Navigation springen Zur Suche springen

šnórować

šnórować(hornjoserbšćina)[wobdźěłać]

werb[wobdźěłać]

wosoba singular dual plural
1. šnóruju šnórujemoj šnórujemy
2. šnóruješ šnórujetej (-taj) šnórujeće
3. šnóruje šnórujetej šnóruja (šnóruju)
aspekt ip
transgresiw šnórujo, šnórujcy, šnórowawši
prezensowy particip šnórowacy
preteritowy particip šnórowany
ł-forma šnórował, šnórowała, šnórowało,
dual: šnórowałoj, plural: šnórowali (šnórowałe)
werbalny substantiw šnórowanje


preteritum
wosoba singular dual plural
1. šnórowach šnórowachmoj šnórowachmy
2. šnórowaše šnórowaštej šnórowašće
3. šnórowaše šnórowaštej šnórowachu
imperatiw
wosoba singular dual plural
1. šnórujmoj šnórujmy
2. šnóruj šnórujtej (-taj) šnórujće
3. šnóruj, njech šnóruje šnórujtej (-taj) njech šnóruja (šnóruju)

Ortografija

Dźělenje słowow: šnó-ro-wać

Wurjekowanje

IPA: ʃnóʀou̯aʧ

Semantika

Woznamy:

[1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.

Dalše wujasnjenja:

Imperfektiwne šnórowaše je 1x dokładźene, šnórowa (móže tež něšto druhe być) 0x.

Synonymy:

[1] wjazać; zwjazać; zašnórować; ze šnóru/ze štrykom zawjazać

Přikłady:

[1] Žónske płatowe črije, běłe, zelene a šěre šnórowace a kneflowace hódnosć 4, a 6, hr. (Katolski Posoł 1914)
Štó je kak w pozadku šnórował a plete, móžu tule jenož hódać. (Rozhlad 1993)
Nan, wysoki a sylny, sedźeše na stólčku a wobuwaše sej čiste wysoke šnórowanske črije, hladaše k synej a so nanowsce posměwkny, njepraji pak ničo, drje hišće čas na to powědanje. (Młynkowa)
Dobreje nadźije połna so spěšnišo dodrasći; w běłych płaćikowych rukawach, na ramjenju z francami pyšneho židźaneho rubiška přikrytych, sej čorny štałt ze zelenym šnórowanjom šnórowaše. (Kubašec)
Kak ći budźe, hdyž zaso do jstwički stupiš, zo by rjanu falu wotpołožiła, zelene šnórowanje wotšnórowała? (Kubašec)
Potom je pory trochu zrjadował, škórnje k škórnjam, wysoke šnórowanki za so a niske kemšace črije tež wosebje. (Kubašec)
Laca wšak šnórowaći žno mi njeńdźeš sej ze šnórowanjom, "lacki wodźěwować b' ći pospochi wutrobu něžnu. (Ćišinski)
Ji zhładkowane so najmjeńše włóski chowachu pod měcu wušiwanej wokoł šije přez ramjeni kulowatej sebi z wušiknej ruku rubiško róžičkate wokołšijace wzała najlěpše 35 na slub; wot deleka pak ji nadra krywaše čorny wysoki lac, kiž ze zelenym sebi šnórowanjom ze spinkami zašnórowała; rjenjebłyskaty kitlk bórčeše wšón ji wo ramjo hamantowy nanajbělši. (Ćišinski)
Laca wšak šnórowaći žno mi njeńdźeš sej ze šnórowanjom, "lacki wodźěwać b' ći pospochi wutrobu něžnu. (Ćišinski)
A ći su dyrbjeli chodźić generacije dołho tam, kónc dale horje, hdźež su chodźili žony šnórowane a cankate, hdźež su ludźi rozdźělowali do burskich a čeladnych, hdźež su posypkowe a suche tykancy pjekli. (Krawc)
Wosobne šnórowace črije z bóčeje kože 2730 wot 4 hr. (Katolski Posoł 1912)
Na črijomaj běchu z bělej woknowej barbu namolowane smuhi, kiž dyrbjachu předstajić šnórowadło. (Wornar)


Přełožki[wobdźěłać]

lace, tie

]] [[:en:lace, tie

(en)]]