K wobsahej skočić

zakročować

z Wikisłownika

zakročować

wosoba singular dual plural
1. zakročuju zakročujemoj zakročujemy
2. zakročuješ zakročujetej (-taj) zakročujeće
3. zakročuje zakročujetej zakročuja (zakročuju)
aspekt ip
transgresiw zakročujo, zakročujcy, zakročowawši
prezensowy particip zakročowacy
preteritowy particip zakročowany
ł-forma zakročował, zakročowała, zakročowało,
dual: zakročowałoj, plural: zakročowali (zakročowałe)
werbalny substantiw zakročowanje


preteritum
wosoba singular dual plural
1. zakročowach zakročowachmoj zakročowachmy
2. zakročowaše zakročowaštej zakročowašće
3. zakročowaše zakročowaštej zakročowachu
imperatiw
wosoba singular dual plural
1. zakročujmoj zakročujmy
2. zakročuj zakročujtej (-taj) zakročujće
3. zakročuj, njech zakročuje zakročujtej (-taj) njech zakročuja (zakročuju)

Ortografija

Dźělenje słowow: za-kro-čo-wać

Wurjekowanje

IPA: zakʀɔʧou̯aʧ

Semantika

Woznamy:

[1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.

Dalše wujasnjenja:

Imperfektiwne zakročowaše je 1x dokładźene, zakročowa (móže tež něšto druhe być) 0x.

Synonymy:

[1] zakročić; zakročeć; zapřimnyć

Přikłady:

[1] Wojacy dyrbjachu zakročować. (Katolski Posoł 1915)
Z tajkimi naprawami zakročowachu woni přećiwo Israelej, přećiwo wšěm, kotrychž měsac wot měsaca w městach lepichu. (Stary zakoń 1976)
Hačruniž so zdaše, zo budźe knježerstwo, kotrež hnydom energiscy zakročowaše, zběžk bórzy podtłóčić móc, so to tola tak chětře radźiło njeje. (Katolski Posoł 1912)
Z Barlina a tež z druhich městow móžeše słyšeć, zo tam přećiwo tajkomu wašnju zakročuja a zo tomu, kohož lepja, wšitko wozmu. (Katolski Posoł 1917)
Namjezna rěka Zbrucz je na wjacorych městnach překročena, a naše wójska zakročuja do płódneje Podoliskeje. (Katolski Posoł 1917)


Přełožki

[wobdźěłać]