nadračować so
nadračować so
nadračować so(hornjoserbšćina)
[wobdźěłać]| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | nadračuju | nadračujemoj | nadračujemy |
| 2. | nadračuješ | nadračujetej (-taj) | nadračujeće |
| 3. | nadračuje | nadračujetej (-taj) | nadračuja (nadračuju) |
| aspekt | p | ||
| transgresiw | nadračujo, nadračujcy, nadračowawši | ||
| prezensowy particip | nadračowacy | ||
| preteritowy particip | nadračowany | ||
| ł-forma | nadračował, nadračowała, nadračowało, dual: nadračowałoj, plural: nadračowali (nadračowałe) | ||
| werbalny substantiw | nadračowanje | ||
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | nadračowach | nadračowachmoj | nadračowachmy |
| 2. | nadračowa | nadračowaštej | nadračowašće |
| 3. | nadračowa | nadračowaštej | nadračowachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | --- | nadračujmoj | nadračujmy |
| 2. | nadračuj | nadračujtej (-taj) | nadračujće |
| 3. | nadračuj, njech nadračuje | nadračujtej (-taj) | njech nadračuja (nadračuju) |
Ortografija
[wobdźěłać]Dźělenje słowow:
na-dra-čo-wać so
Wurjekowanje
[wobdźěłać]- IPA: nadʀaʧou̯aʧ sɔ
Semantika
[wobdźěłać]Woznamy:
- [1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.
Dalše wujasnjenja:
- Imperfektiwne nadračowaše je 0x dokładźene, nadračowa (móže tež něšto druhe być) 0x.
Synonymy:
- [1] drěć so; wudrěć so; nadrěć so; bědźić so; dračować so
Přikłady:
- [1] Słuša tež tójšto sebjezaprěća k tomu, wudrapać so z ćopłych a tołstych burskich poslesćow, wosebje hdyž sy dźeń před tym so nadračował na kole a njewěš hišće, kajke je wonka wjedro. (Njechorński)
- W myslach so z nimi wadźeše, nadawaše jim běrokratow, kotřiž zdaća nimaja wo 100 tym, kelko je so wona, Mudrina, cyłe lube žiwjenje nadračowała a što sej nětkle hišće za swoje stare lěta přeje. (Krawža)