zakašlować
zakašlować
zakašlować(hornjoserbšćina)
[wobdźěłać]| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | zakašluju | zakašlujemoj | zakašlujemy |
| 2. | zakašluješ | zakašlujetej (-taj) | zakašlujeće |
| 3. | zakašluje | zakašlujetej (-taj) | zakašluja (zakašluju) |
| aspekt | p | ||
| transgresiw | zakašlujo, zakašlujcy, zakašlowawši | ||
| prezensowy particip | zakašlowacy | ||
| preteritowy particip | zakašlowany | ||
| ł-forma | zakašlował, zakašlowała, zakašlowało, dual: zakašlowałoj, plural: zakašlowali (zakašlowałe) | ||
| werbalny substantiw | zakašlowanje | ||
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | zakašlowach | zakašlowachmoj | zakašlowachmy |
| 2. | zakašlowa | zakašlowaštej | zakašlowašće |
| 3. | zakašlowa | zakašlowaštej | zakašlowachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | --- | zakašlujmoj | zakašlujmy |
| 2. | zakašluj | zakašlujtej (-taj) | zakašlujće |
| 3. | zakašluj, njech zakašluje | zakašlujtej (-taj) | njech zakašluja (zakašluju) |
Ortografija
Dźělenje słowow:
za-ka-š-lo-wać
Wurjekowanje
- IPA: zakaʃlou̯aʧ
Semantika
Woznamy:
- [1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.
Dalše wujasnjenja:
- Imperfektiwne zakašlowaše je 0x dokładźene, zakašlowa (móže tež něšto druhe być) 6x.
Synonymy:
- [1] kašlować; nakašlować; wukašlować so; wotkašlować
Přikłady:
- [1] Hladaše chwilu na njeju, zakašlowa mócnje do pjasće, kaž by čistu šiju za swoju rozprawu trjebał. (Koch)
- Wón zakašlowa. (Koch)
- Wotdrjebi sej cokor z porstow, poliza sej kónčkaj palcow a zakašlowa z wulkej gestu: Łužica wam praji dźak, knjez Kremlik. (Koch)
- Wotdrjebi sej nad talerjom cokor wot porstow a wotliza sej je w dźiwnym porjedźe, zakašlowa a rjekny: Łužica so wam dźakuje, knježe pjekarjo! (Koch)
- Wón zakašlowa. (Koch)
- Naraz něchtó zady njeho zakašlowa. (Koch)
- Jakub zakašlowa a schili so bliže k mikrofonej: "Steht in der Drucksache auch gedruckt, dass ein Abgeordneter bestochen wurde? (Koch)
- Tam a sem něchtó zakašlowa. (Koch)
- Krygar zakašlowa. (Koch)
- Tutón hólc před namaj comaše nastajnosći někajke placki, nadobo zakašlowa a wupluny plack na nahi žónski chribjet. (Rozhlad 1992)
- Dźěćo zakašlowa. (Młynkowa)
- A hdyž běchu dźěći pušćene, hdyž běchu kaž konje ropotali w přewulkich nanowych črijach, kotrež bě tón wotpołožił, dokelž běchu w nich lute dźěry, abo w přemałych črijach, zwjetša pak požčenych črijach, dokelž běchu črije drohe, hdyž potajkim běchu dźěći pušćene, to knjez šulski rada dybawje zakašlowa, stany, poprawom mały mužik, a poda wučerjej ruku. (Młynkowa)
- Hdys a hdys wustupi Hubrink, zakašlowa a zarěča. (A. Nawka)
- Najsłabše zakašlowanjo abo porsnjenjo bu z njesmilnymi pukami chostane. (Katolski Posoł 1917)
- Hagen zakašlowa a dźeše >>Sprěnja, mój luby Musilo, jedna so woprawdźe wo dźěćo mojeho bratra, a zdruha je so po wójnje wukopało, zo smy pola teje holcy na wopačnym puću byli. (Brězan)
- Hagen zakašlowa a dźeše >>Sprěnja, mój luby Musilo, jedna so woprawdźe wo dźěćo mojeho bratra, a zdruha je so po wójnje wukopało, zo smy pola teje holcy na wopačnym puću byli. (Brězan)
- Hagen zakašlowa a da hłós. (Brězan)
- Jako dyrbješe bjeztoho zakašlować, rjekny: >>Jich pola leža předaloko wot našich. (Brězan)
- Bart pak běše tak zatrašeny, zo dyrbješe Duban najprjedy zakašlować. (Brězan)
- Ale prelat jenož hišće raz kruće na njeho pohladny, krótko, bjez wuznama zakašlowa a zabórboli prěnju modlitwu. (Brězan)
- Tuž złaha zakašlowa a skónčnje tež wosołej swoju wutrobu wusypa. (Wornar)
Přełožki
[wobdźěłać]
|